Konrad Sommer je lovec, kar ni težko uganiti. Bela kuhinja proizvajalca Poggenpohl, kjer lovske trofeje na steni nadzorujejo pripravo okusnih jedi.

Umivalnika znamke Victoria + Albert in klasični kopalniški armaturi znamke Vola.

Besedilo

Wojchiech Czaja

Foto

Iwan Baan, Christian Richters

Ben van Berkel iz amsterdamskega arhitekturnega biroja UN Studio je to nenavadno enodružinsko hišo ustvaril na obrobju Stuttgarta. Sredi vinogradov je zablestela sijoče bela podoba iz prihodnosti.

Skulptura, ki lebdi Če vilo arhitekturnega biroja UN Studio opazujemo iz vinogradov, deluje skoraj breztežno. Opazovalec iz daljave verjetno najbolje razume zamisel o umetno ustvarjeni pokrajini.

Iz savne se odpira pogled na okoliško pokrajino. Kopalna kad znamke Victoria + Albert je nameščena na podnožni del iz koriana.

Oba hišna ljubljenčka sta si futuristično hišo že dolgo nazaj prisvojila kot prostor za igro. Mogočen nemški resasti ptičar Bruno in njegova mlajša prijateljica Dora, dveletna resasta jazbečarka, divjata po dnevni sobi in tekata po stopnicah navzgor in navzdol. Pri tem lajata in sopeta. Kmalu poiščeta zavetje pod poševnimi stopniščnimi stenami, ki se kot gibka skulptura vzpenjajo proti stropu.

»To je osrednji oblikovalski element v hiši,« pove Ben van Berkel iz nizozemskega biroja UN Studio, medtem pa pokaže na stopniščno skulpturo in z roko spiralasto zaokroži po zraku. »Stopnišče je svojevrstna posebnost in neke vrste preobrat. Ne gre samo za to, da stanovalcem omogoča prehod v zgornji nadstropji, temveč se ukrivljene linije prek stopnišča razširijo na ves prostor. Najprej v prvo nadstropje, nato pa še navzgor v drugo. Bivanjski prostor je videti kot umetno ustvarjena pokrajina, ki se nežno zlije z zunanjim naravnim okoljem. Mar ni tako?«

	Lovska soba v prvem nadstropju je pravo nasprotje preostalemu delu hiše. Masiven omarni sestav na levi je še iz stare hiše. Strop, oblečen v plošče z izrezljanimi 3D-motivi, je oblikovalski doprinos arhitekta Bena van Berkla.

Pogledamo skozi okno. Videz okoliške pokrajine zaznamujejo divji vinogradi, med katerimi opazimo zaplate rodovitne puhlice in apnenca. Naokrog se vijejo očarljive sprehajalne poti. Tu je tiho in mirno. Do živahnega mestnega jedra Stuttgarta ni daleč. Sredi tega zelenega idiličnega okolja se kot podoba iz prihodnosti bohoti nenavadno oblikovana in sijoče bela enodružinska hiša. »To okolje je čudovito, prav tako ta hiša,« pove Irene Sommer. »Tu nama je neizmerno lepo. Rada živiva tukaj.« 52-letna gospodinja trenutno opravlja usposabljanje za shiatsu masažo. Dobro počutje telesa in duha igra v njenem življenju pomembno vlogo. »Na tej posesti živiva že od leta 1996, vendar se v stari hiši preprosto nisva več počutila dobro. Prejšnje bivališče sva nekako po koščkih dopolnjevala. Hišo sva večkrat dozidala in razširila. Na koncu tako ni bilo več mogoče razpoznati enega samega sloga.«

Leta 2008 sta se z možem Konradom, ki je po poklicu lovec in obenem še navdušen zbiralec vin, odločila, da staro enodružinsko hišo porušita in jo nadomestita z moderno skulpturo. »Od začetka sva si želela hišo, ki spominja na skulpturo,« pojasni 56-letni Konrad Sommer. »V okolici stoji že dovolj nezanimivih in hitro zamenljivih hiš. Prepričan sem, da prava trajnost ni samo vprašanje ekologije in gospodarnosti, temveč ima opraviti tudi s kakovostjo arhitekture. Lepa in edinstvena hiša je preprosto bolj trajna.« Na Sommerjevem seznamu želja so bila nekatera zveneča imena, kot so Daniel Libeskind, Matteo Thun, Zaha Hadid in Coop Himmelb(l)au. Poleg njih pa seveda tudi UN Studio.

Več v reviji H.O.M.E. september-oktober 2012