Friday, 29. March 2024
 
   
 

O njiju in projektih njunega biroja se že petnajst let veliko govori in še raje polemizira. Vmes pa (z)rase arhitektura novih dimenzij s podpisom: Jurij Sadar in Boštjan Vuga iz biroja Sadar + Vuga.




Jurij Sadar in Boštjan Vuga pred školjko (športno dvorano) v Stožicah. Arhitekta sta večino svojih projektov zgradila v Ljubljani in s tem močno vplivala na sedanjo podobo prestolnice.

Konec prejšnjega leta ste bili nagrajeni s platinastim svinčnikom, izdali ste svojo četrto knjigo SADAR + VUGA: A Review. Čestitke!

 

Sadar: Osebno vidim to knjigo kot pregled za nazaj in postavljanje izhodišč za naprej. Zanimivo je, da so se delovni pogoji v okolju znotraj 15 let bistveno spreminjali. Začeli smo v obdobju tranzicije, odprl se je prostor za ekspriment, za mlade. Te priložnosti nismo izkoristili samo mi, ampak tudi ostali biroji, ki so se do leta 2005 izpostavili kot »nova slovenska arhitektura«, bolj ali manj uspešna, bolj ali manj koherentna. Zdaj je ponovno čas tranzicije, čas za prehod iz kvantitativnih projektov v kvalitativne. V principu je to spet priložnost.

Vuga: Ta knjiga je naše sredstvo komuniciranja navzven. Že od samega začetka delovanja smo gradili na dveh parametrih, na produkciji in na komunikaciji. Knjiga zaključuje tretjo petletko našega biroja. Vse naše knjige pomenijo zaključek obdobja, prelomnico.

 

Kako bi opisali zadnjo »petletko«?

 

Vuga: Definitivno jo je zaznamoval športni park Stožice. Prva petletka je bila na neki način odraz viška tranzicije, zgodile so se zbornica, Narodna galerija, fontana v Solkanu, Arcadia ... večjo vlogo so imeli javni naročniki. Drugo obdobje so zaznamovale stanovanjske zgradbe, kot so Močerad, Gradaška, hiša D, torej razmislek, kako so objekti iz javne sfere prešli do najbolj intimnih. V tretjem obdobju je zanimivo, kako s parkom Stožice in Mesarskim mostom spet prehajamo v javni prostor, vendar na drugačen način. Povezan je s tem, kako vsak posameznik dojema javni prostor, kako ga čuti, kako se v njem vede, in preko tega vpliva na družbo.

 

 

 

Več v reviji H.O.M.E. februar-marec 2012

 

Fotografije Miran Kambič

Besedilo Ana Ivančič



Esmeralda: Vse o kultnem objektu Gospodarske zbornice Slovenije je zbrano v knjigi 3D-2D iz leta 2001. To je prva knjiga biroja in pomeni »dekonstrukcijo monografij o arhitekturi«.




Večstanovanjski objekt Trnovski pristan (Močerad) je kljub odbijajoči barvni kombinacij postal sinonim za drugačno bivalno kakovost.





Večstanovanjski objekt Gradaške je s svojim volumnom in odprtostjo pendant v ruralnem predelu mesta.