Monday, 26. August 2019
 
   
 


Dober tek. Jedilne kote poživijo pisani designerski kosi, med njimi legendarni stoli - serija 7-8220; (Arne Jacobsen za Fritz Hansen).




Pogled v prihodnost. Medda ima tudi zasebno rada moderni design, kot je avtomobilski sedež na štirih nogah in „glo-žoga“ (Jasper Morrison za Flos).




Sproščeno. Miami je dober kraj za ukvarjanje z aktualnim designom – tukaj nikoli ne pride do hektike, ki je na sejmih sicer običajna. Pohištvo: „Orbit“ (Deon)




Lila pavza. Ambra Medda med branjem rada počiva na naslanjaču „Anemone“ (Edra).




Korak nazaj. V prvem nadstropju svoje hiše Ambra Medda guli šolsko klop: všeč ji je živo rdeči design.


NA KRATKO

Ambra Meda se je rodila na Sardiniji in je odraščala v Italiji, Grčiji in Angliji. Njena mati je bila lastnica etablirane galerije designa v Londonu in Ambra Medda ima že od mladih nog tesen stik s svetom designa. Na dražbah, sejmih in otvoritvah galerij po vsej Evropi in ZDA je razvila neverjeten občutek in vedenje na vseh področjih designa. Študirala je mandarinščino in kitajsko kulturo ter azijsko umetnost na School of Oriental and African Studies v Londonu. Preden je postala direktorica Design Miami in Design Basel, je delala kot svobodna kuratorka, organizirala razstave in delala v materini galeriji.

Design Miami, 7 - 9 december 2007
Sejm Desing Miami, ki od 2005 naprej vsako leto poteka junija v Baslu ter decembra v Miamiu, šteje med najpomebnejše mednarodne platforme designa. Poleg razstav in performancev nudi sejm tudi številna predavanja aktualnih designerskih tem in vprašanj.

Miami Design District
NE 2nd Avenue and 40th Street
11am - 7pm
www.designmiami.com




Dober nos.
Italijanka Ambra Medda je ena največjih poznavalk designa današnjega časa. Njenemu občutku za trende dolgujemo sejma Design Miami in Design Miami/Basel.

Na obisku pri Ambri Meddi, direktorici sejma Design Miami/Basel. Dom, ki

zgledno kaže, kako se udobno povežeta umetnost in design.

 

Sejem Design Miami je kot mlajši brat slavnega Art Basel/Miami. Sejem o designu je prvič potekal decembra 2005 – in je takoj doživel tak uspeh, da so ga junija 2006 organizirali tudi v Bazlu. Z Ambro Meddo, direktorico in soustanoviteljico tega novega sejma o designu, smo se pogovarjali o uspehu, razlikah in skupnih lastnostih designa in umetnosti.

Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste organizirali Design Miami in design Miami/Basel?
Mislim, da je že zelo dolgo obstajala potreba po platformi, ki jo sedaj ponujamo z obema sejmoma. Ko sem začela z organizacijo, sem imela občutek, da so tako oblikovalci kot trgovci  samo čakali na tako priložnost.
In kaj je bil vaš osebni impulz?
Kar se tiče mene: Odrasla sem z designom. Mama je imela svojo galerijo v Londonu, vse svoje življenje je posvetila umetnosti in designu. Že kot majhen otrok sem jo lahko spremljala na vse te t.i. sejme dekorativne umetnosti in dražbe v London, Pariz in New York. Že takrat mi je bilo relativno jasno, da bom nekoč tudi sama počela nekaj podonega. Čeprav sem tako ljubila design, pa sem vedno znova opazila, da manjka neko določeno vzburjenje, ki ga poznamo naprimer iz umetnostnih sejmov in dražb. Z Design Miami imamo možnost premostiti prav to diskrepanco. Istočasno pa svet designa enkrat ne zberej le zaradi sklepanja poslov, med sejmom namreč ponujamo tudi razgovore in diskusije.



Ambicioznost. Organizatorka najpomembnejših sejmov designa bo še presenetila z novimi idejami.

Uspeh vam vsekakor pritrjuje. Poleg tega, da posel teče izvrstno, je tudi splošni eho izjemen in vas je končno pripeljal tudi v Bazel. Ali ste računali s tako velikim uspehom?
Ne, če sem iskrena, si ne bi nikoli upala sanjati, da bo sejem tako dobro sprejet. Že pred prvim sejmom 2005 smo prejeli zgolj pozitivne odzive. Telefon v naši pisarni sploh ni nehal zvoniti, vsak je hotel biti zraven - zainteresirani kupci, mediji, ljudje, ki so se želeli udeležiti naših diskusij. Naša ideja je bila od vsega začetka ponuditi platformo za razstave in za sodelovanje z najpomembnejšimi organizacijami, organizirati pogovore o designu in seveda podeljevati tudi nagrade za design. To so vsi z navdušenjem sprejeli, saj sta svet umetnosti in designa tesno medsebojno povezana in je veliko udeležencev navzočih tudi na Art Basel/Miami.
Ni slučajno, da se sejma Design Miami in Design Miami/Basel odvijata v okviru Art Basel/Miami. Prav v zadnjem času se je vse pogosteje govorilo o spremenjenem dojemanju designa v smeri umetnosti in design Miami/Basel je k temu kar precej pripomogel. Ali vaš sejem vidite kot enega od spodbujevalcev tega preobrata?
No, ta preobrat je definitivno obstajal že prej. Ne verjamem, da je za to odgovoren design Miami, mislim pa, da lahko rečemo, da smo bili in smo pomemben del tega. S sejmom smo pokazali prav posebno razumevanje za design in lasten pristop do njega. To je gotovo tudi eden od razlogov, da je sejem postal tako zanimiv in uspešen. Končno pa smo imeli tudi zelo dober timing. Nisem prepričana, da bi pred petimi leti stvari tekle enako.



Fleksibilnost. V Moore Buildingu je Zaha Hadid s svojo ogromno skulpturo "Elastika" pustila jasne sledi.

Mislite v zvezi s spremembo dojemanja v designu? Nekateri mislijo, da je industrija s svojimi zahtevami in omejitvami, predvsem kar se tiče proizvodljivosti, izsilila ta preobrat.
Menim, da enostavno obstajata dva različna trga, ki pa med seboj nista nujno v konkurenci. Večina kosov, ki so razstavljeni na sejmu, je namenjenih prav določeni ciljni skupini: zbiralci, mnogi med njimi tudi ljubitelji umetnosti, ki ne zbirajo le slik ampak naprimer tudi pohištvo. Proces nastajanja teh predmetov se seveda razlikuje od industrijskega designa ali designa, ki omogoča masovno produkcijo.
To pomeni?
Oblikovalci imajo v določenem smislu veliko več svobode pri ravnanju z materiali in tehnologijami - ni se jim nujno treba držati zahtev, ki jih mora izpolniti izdelek za širšo publiko, v smislu varnosti ali tudi zdravja, udobja ali česar koli drugega. V tem pogledu seveda niso omejeni.
Kar ni nujno v prid vašemu delu.
Zelo spoštujem industrijski design in vem, da prav obstoječe zahteve pomenijo blazen izziv za mnoge oblikovalce. Mnogi med njimi pa seveda obožujejo tudi to, da imajo enkrat možnost osnovati t.i. limited edition nekega naslanjača, pri katerem ni nujno najbolj pomembno, da se lahko na njem ure in ure udobno sedi, temveč gre preprosto za to, da oblikujejo lep kos. Enako kot pri umetnini. Vsekakor je sijajno, če za take izdelke obstaja tudi trg. Seveda nekaterih kosov ni vedno moč zlahka uvrstiti, a to je del tega preobrata.



Vzvišenost. Sejem Design Miami je našel stalno mesto v Moore Buildingu. Kraj, ki se ga velja zapomniti.

 

Pri tem pa sta kriterija dobrega designa prav primernost za množice - ali vsaj proizvodljivost - in funkcionalnost. Ali pravkar doživljamo novo definiranje designa? Zahteve umetnosti so vendar nasprotje zahtevam demokratizacije designa.
Po mojem mnenju se kreativne osebe lahko odločijo, ali se bodo izrazile osebno ali historično, vsekakor pa se s svojim delom izrazijo. In karkoli to v posameznem primeru že je, zrcali njihovo življenje, njihov čas, skratka družbo, v kateri se gibljejo. Mislim, da prav design - ne glede na to ali z zahtevami umetnosti ali brez - na vsak način zelo jasno kaže, kdo smo, kakšne potrebe imamo in za kaj si prizadevamo. Mislim, da to ni nova definicija, ampak morda neke vrste renesansa. In prepričana sem, da ima design danes pomembnejšo vlogo v naši kulturi in tudi v umetnosti, kot jo je imel pred desetimi leti. Dolgo ni imel zelo pomemne vloge, saj so ljudje raje na dražbah kupovali stare antične kose pohištva. Ta vloga se je gotovo spremenila in tudi cilja publika je postala širša. Mislim, da je tudi družba sedaj bolj odprta za to.
Kaj so aktualne smernice v designu, poleg tega novega pojmovanja?
Na vsak način obstaja veliko zanimivih, novih tehnologij, ki  se stekajo v proces designa in omogočajo stvari, o katerih še nedavno ni bilo mogoče razmišljati. Obstaja neke vrste vračanje ročnega dela, kjer so stvari res narejene ročno. Tukaj računam s pravim comebackom. Nekaj oblikovalcev začenja okrepljeno delati s humorjem, morda tudi, da bi sebe in svoje delo nekoliko osvobodili od poslovnosti. Tako rahlo prelisičijo uporabnika, pustijo, da se stvari pojavijo kot nekaj, kar v resnici sploh niso.



Usedite se, prosim. Tako kot mnogo žensk ne more brez svoje zbirke Manolojevih čevljev, spadajo designerski stoli med stvari, ki se jim Italijanka v življenju absolutno ne more odpovedati.

 

Tekst Tina Preschitz      Foto Rainer Hosch